APDEJT.si

Pri rumenonogem galebu, najdenem v Ljubljani, in labodu grbcu, najdenem v Kopru, so potrdili visoko patogeno aviarno influenco, znano tudi kot ptičja gripa. Veterinarska uprava je pozvala k upoštevanju preventivnih ukrepov in spremljanju zdravstvenega stanja rejnih živali, saj se z velikim porastom okužb spopadajo tudi v nekaterih državah Evropske unije.

Evropski diplomati izražajo zaskrbljenost, da bi lahko načrt za uporabo zamrznjenega ruskega premoženja za posojilo Ukrajini propadel zaradi ameriškega načrta za ureditev konflikta. Politico poroča, da EU ni več določitelj standardov za digitalne storitve, saj je to vlogo prevzela Amerika. Različne države EU še niso dosegle enotnega stališča glede konfiskacije ruskega premoženja, pri čemer se čaka na pritisk morebitnega predsednika ZDA Donalda Trumpa. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski pa se sooča z dilemo, ali sprejeti mirovno ponudbo Trumpa ali se zanašati na evropsko pomoč.

Sodišče Evropske unije (CJUE) je razsodilo, da mora vsaka država članica EU priznati istospolne poroke, ki so bile sklenjene v drugi državi članici. Primer se nanaša na dva poljska državljana, ki sta se poročila v Nemčiji, a Poljska njune poroke ni hotela priznati.

V Abu Dabiju so se nadaljevali pogovori med ZDA, Rusijo in Ukrajino o mirovnem načrtu za Ukrajino. Ameriški uradnik je za BBC potrdil, da se bodo sestali z ruskimi predstavniki. Donald Trump je napovedal, da bo aprila obiskal Peking po telefonskem pogovoru s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom.

Britanska vlada si prizadeva za dostop do različnih evropskih programov, vendar se je pripravljena manj prilagoditi, ko gre za stroške. London ima dolgo listo želja, a omejeno pripravljenost za plačilo.

Ameriška vlada vidi le še malo spornih točk v načrtu za končanje vojne v Ukrajini, medtem ko tiskovna predstavnica Bele hiše priznava frustracije ameriškega predsednika Trumpa glede pogajanj. Ukrajinski predsednik Zelenski poudarja napredek v pogovorih z ZDA o načrtu za končanje konflikta, pri čemer naj bi o nekaterih "občutljivih točkah" spregovoril neposredno s Trumpom.

Predsednik ukrajinske Vrhovne Rade, Ruslan Stefančuk, je izjavil, da je vrnitev Krima v sestavo Ukrajine pogoj za končanje konflikta. Izjavo je podal med skupno tiskovno konferenco s švedskim kolegom Andreasom Norlenom. Stefančuk je dodal, da so predstavniki Evropske unije na vrhu izrazili podporo ozemeljski celovitosti, neodvisnosti in suverenosti Ukrajine. Krim se je Rusiji priključil marca 2014 po referendumu.

ZDA pozivajo Evropsko unijo k spremembi zakonodaje, ki ureja tehnološki sektor, v zameno za potencialno znižanje ameriških carin na evropsko jeklo. Ameriški sekretar za trgovino je v Bruslju dejal, da bi lahko Washington omilil trgovinsko vojno z Evropo, če bo Bruselj spremenil svojo regulativno politiko na področju tehnologije. Ameriški predstavnik za trgovino je EU pozval tudi k oprostitvi carin na ameriške izdelke, kot je bilo obljubljeno poleti.

Žozep Borrell je izjavil, da Združenih držav Amerike pod vodstvom Donalda Trumpa ne moremo več šteti za zaveznice Evropske unije. Poudaril je, da bi morala Evropa priznati to spremembo v političnem usmeritvi ZDA. Izjavo je objavil v ponedeljek, 24. novembra 2025, na družbenem omrežju X.

Nemški kancler Friedrich Merz je po pogovorih o mirovnem načrtu za Ukrajino v Ženevi poudaril pomen sodelovanja Rusije v prihodnjih mirovnih pogajanjih. Predsednik Evropskega sveta Antonio Costa je izpostavil nujnost vključitve Evropske unije v odločanje o sankcijah proti Rusiji in upravljanju zamrznjenega ruskega premoženja. Svetovalec ruskega predsednika Jurij Ušakov je evropski mirovni predlog označil za nekonstruktiven in poudaril, da Rusiji bolj ustreza prvotni ameriški načrt.

ZDA in Ukrajina sta po intenzivnih srečanjih v Ženevi precej spremenili sporni načrt s 28 točkami za končanje vojne. Prvotni načrt, ki je bil predstavljen ukrajinskemu predsedniku Volodimirju Zelenskemu v Kijevu, je predvideval velike koncesije Moskvi. ZDA in Ukrajina sta zdaj pripravili nov mirovni sporazum z 19 točkami, najbolj občutljive politične elemente pa sta prepustili v odločitev predsednikoma držav.

Britanska publikacija Unherd ocenjuje, da je mirovni načrt za Ukrajino, ki ga je predlagala vrsta evropskih držav, že v izhodišču obsojen na neuspeh. Analiza dokumenta naj bi pokazala, da nima realnih možnosti za uspeh.

Ruski Gazprom je izrazil zaskrbljenost zaradi nizkih zalog plina v evropskih podzemnih skladiščih. Po podatkih, ki jih navaja Gazprom, je Evropa med 19. in 21. novembrom zabeležila rekordno dnevno porabo plina iz teh skladišč za to obdobje. Raven napolnjenosti skladišč je 21. novembra padla pod 80 %, kar je ena najnižjih ravni v zadnjem desetletju. Gazprom opozarja, da takšna raven porabe ob morebitnih dolgotrajnih in močnih mrazovih lahko povzroči težave v oskrbi s plinom.

Organizacije opozarjajo, da je treba ustvariti pogoje za zmanjšanje nasilja nad ženskami in deklicami ter zmanjšati razkorak med zakonodajo in prakso. Pred mednarodnim dnevom proti nasilju nad ženskami in deklicami, 25. novembrom, minister za delo Luka Mesec ocenjuje, da je družba še vedno preveč dopuščajoča do nasilja.

Kremlju se je zdel evropski protinačrt za ukrajinski mir "popolnoma nekonstruktiven" in nesprejemljiv, medtem ko je podprl dele ameriškega predloga. Mirovni načrt, ki ga je pripravila Evropska unija, ohranja možnost vstopa Ukrajine v Nato. Republikanski senator Mitch McConnell je kritiziral mirovni načrt, ki naj bi bil pod vplivom Rusije, in ga označil za nevrednega papirja, na katerem je napisan.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je izrazil upanje glede mirovnih pogovorov o Ukrajini, ki potekajo v Švici, in dejal, da se "morda dogaja nekaj dobrega". Vendar je na svojem omrežju Truth Social poudaril, da bo treba počakati na konkretne rezultate, preden bo mogoče z gotovostjo trditi, da je prišlo do preboja.

Grški premier Kiriakos Micotakis se je na 4. vrhu GenAI SE Europe v Atenah srečal z Arthurjem Menschom, soustanoviteljem in izvršnim direktorjem Mistral AI. Poudaril je potrebo po razvoju močnih temeljnih modelov umetne inteligence znotraj EU, s poudarkom na ohranjanju evropskih vrednot. Razpravljali so tudi o nevarnosti, da ljudje ne bi več verjeli ničesar, in o potrebi po 'pametnih orodjih AI' za boj proti lažnim novicam. Srečanje je potekalo v Kulturnem centru Stavros Niarchos.

Ameriški minister za trgovino Howard Lutnick je pozval Evropsko unijo k spremembi digitalnih pravil, kar bi omogočilo ZDA, da razmislijo o znižanju carin na uvoz jekla. Evropski komisar Maroš Šefčovič je poudaril, da digitalna zakonodaja EU ni usmerjena proti ZDA.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je na vrhu Afriške unije in Evropske unije v Luandi v Angoli poudarila, da Afrika in Evropa potrebujeta drug drugo bolj kot kdajkoli prej. Poudarila je potrebo po ustvarjanju delovnih mest in diverzifikaciji gospodarstev, da bi postali manj odvisni. Predsednik Komisije Afriške unije je pozval k večji transparentnosti pri dostopu do kapitala, saj afriške države izboljšujejo naložbeno okolje za privabljanje evropskega kapitala.

Predsednik hrvaškega sabora Gordan Jandroković je v Stockholmu svojemu moldavskemu kolegu Igorju Grosuu zagotovil, da lahko Moldavija računa na nadaljnjo podporo Hrvaške pri vstopu v Evropsko unijo.

Romunska obmejna policija je sporočila, da je bil sistem vstopa/izstopa (EES) razširjen na štiri dodatne mejne prehode, in sicer na PTF Galați in Oancea (okrožje Galați) ter na letališča v mestih Iași in Cluj. Ta širitev naj bi olajšala nadzor nad državljani držav, ki niso članice EU.

Po podatkih Eurostata je regija București-Ilfov v Romuniji območje v Evropski uniji z najmanjšim deležem ljudi, ki so izpostavljeni tveganju revščine. Lani je bilo 16,2 % državljanov EU (72,1 milijona ljudi) izpostavljenih tveganju revščine, kar je enak delež kot leta 2023. Kljub temu ima omenjena romunska regija najnižjo stopnjo revščine v celotni EU.

Rusija je zavrnila vložek Evrope v mirovne predloge za Ukrajino in izrazila podporo prvotnemu 28-točkovnemu načrtu Donalda Trumpa. Ukrajinski uradniki so potrdili, da ta načrt ne obstaja več, medtem ko je Rusija dejala, da so spremembe v načrtu zanjo nesprejemljive. Svetovalec nekdanjega direktorja Cie je dejal, da Trumpov načrt pomeni, da bo Vladimir Putin dobil "vse, kar si želi".

Razkritje skrivnih pogajanj med Putinom in Trumpom o mirovnem sporazumu za Ukrajino je sprožilo val kritik. Republikanski senator McConnell je ostro obsodil načrt, ki naj bi bil močno pod vplivom Rusije, in ga označil za nevrednega papirja, na katerem je napisan. Evropski protipredlog Trumpovemu načrtu ohranja možnost vstopa Ukrajine v NATO, kar Rusija najverjetneje zavrača. Ob tem se je pojavila preiskava korupcije v krogu predsednika Zelenskega, medtem ko nekateri menijo, da si Ukrajina zasluži preživeti.

Razkrito je bilo tajno srečanje v Abu Dabiju, kjer so ameriški diplomati pogajali z Rusijo, kar je povzročilo razdor glede Trumpovega mirovnega načrta. V Washingtonu naj bi potekal boj za moč. Poljska je bila izključena iz mirovnih pogovorov med Rusijo in Ukrajino. Poročali so, da so vse strani vpletene v konflikt finančno izčrpane in iščejo rešitev.

Evropska unija bo zaostrila pravila o varnosti igrač, da bi bolje zaščitila otroke pred nevarnimi kemikalijami, ki jih igrače vsebujejo. Nove smernice naj bi staršem zagotovile večjo varnost pri nakupu igrač, vendar bo do dejanske implementacije pravil preteklo še nekaj let.

Evropska unija si prizadeva za znižanje ameriških carin na evropsko jeklo, kar je poudarila pred srečanjem s predstavniki ZDA v Bruslju. EU-komisar Maroš Šefčovič je izrazil, da je na področju jekla in prekomerne proizvodnje še veliko dela, vendar na tem srečanju ne pričakuje dogovora. O tem so razpravljali tudi evropski ministri za trgovino.

Belgijske sindikalne organizacije so sprožile tridnevno stavko v znak protesta proti vladnim varčevalnim ukrepom v višini 10 milijard evrov. Stavka je povzročila precejšnje motnje v železniškem in letalskem prometu ter v javnih službah, pričakujejo pa tudi zaprtje šol.

V Ženevi danes poteka srečanje med predstavniki Ukrajine in ZDA o možnostih za mirovni sporazum, ki ga je predlagal ameriški predsednik Donald Trump. Njegov načrt, ki obsega 28 točk, pa je naletel na odpor evropskih držav. Med vrhom G20 v Južni Afriki je prišlo do spora, saj je koalicija voljnih zavrnila Trumpovo mirovno iniciativo za Ukrajino. Posebni odposlanec ZDA, Keith Kellogg, je kljub temu izrazil optimizem glede načrta.

Ministrica za Evropo in zunanje zadeve Albanije, Elisa Spiropali, se je med uradnim obiskom na Hrvaškem sestala s hrvaškim predsednikom Zoranom Milanovićem. Glavna tema pogovorov je bila evropska perspektiva Albanije in podpora Hrvaške za njeno hitro vključitev v Evropsko unijo. Spiropali se je Milanoviću zahvalila za politično in tehnično podporo, ki jo Hrvaška nudi Albaniji.

ZDA in Ukrajina sta po pogovorih v Ženevi spremenili mirovni načrt za Ukrajino, ki zdaj vsebuje manj točk. Zelenski je dejal, da so bile upoštevane mnoge pravilne točke. Rusija ocenjuje pogoje EU za mir v Ukrajini kot absurdne in meni, da je ameriški načrt za Ukrajino ustreznejši, čeprav nekatera vprašanja še potrebujejo obravnavo. Kljub temu bo Kremlj počakal na izid pogovorov med ZDA in Ukrajino, predvsem glede vprašanja morebitnega vstopa Ukrajine v Nato.

Ruski mediji poročajo, da ameriški mirovni načrt predvideva, da Rusija prepusti zamrznjeno premoženje za obnovo Ukrajine, kar je za Rusijo sporno. Diplomati v Ženevi so poročali o napredku glede mirovnega okvira, medtem ko se je zgodil nov ruski napad z droni na Harkov. Evropske države pripravljajo protipredlog ameriškemu načrtu, ki bi bil bolj sprejemljiv za Kijev. Madžarski minister Sijarto je izjavil, da EU škoduje Ukrajini z zavračanjem ameriškega načrta. Ukrajinska delegacija se je vrnila iz Ženeve v Kijev.

ZDA in Ukrajina sta po pogovorih v Ženevi izrazili previdno pozitivne signale o napredku glede mirovnih pogajanj. Predsednik Zelenski je ocenil, da je pot od predlaganega Trumpovega načrta do "pravega miru" še dolga, vendar je pozdravil določen napredek. Trump pa je izrazil optimizem glede možnosti za dosego dogovora o končanju vojne v Ukrajini.

Na srečanju voditeljev EU in Afriške unije je bila glavna tema mirovni načrt za Ukrajino, s ciljem vključiti Rusijo v nadaljnje pogovore.

Administracija Trumpa je Nicolása Madura, venezuelskega predsednika, uradno označila za člana tuje teroristične organizacije, kar bi lahko razširilo pooblastila za ukrepanje v Venezueli. Na seznam terorističnih organizacij je bil dodan tudi Cartel dos Sóis, za katerega ZDA menijo, da ga vodijo Maduro in drugi člani njegove vlade.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izjavil, da nekateri posamezniki z ukrajinskim potnim listom na Zahodu zagovarjajo stališča, ki so v nasprotju z uradno linijo Kijeva. Zelenski je to povedal v nedeljskem večernem nagovoru, v katerem je poročal o pogovorih o mirovnem načrtu z delegacijo ZDA v Ženevi.

Ameriški predsednik Donald Trump je kritiziral ukrajinsko vodstvo zaradi domnevne nehvaležnosti za ameriška mirovniška prizadevanja. Njegova izjava sovpada z začetkom pogovorov v Ženevi o ameriškem mirovnem načrtu za Ukrajino, kjer so evropski predstavniki izrazili zadržke. Trump je ob tem znova kritiziral tudi Evropo zaradi odvisnosti od ruske nafte.

Ukrajinski predsednik Zelenski naj bi s Trumpom razpravljal o vprašanjih glede vstopa v NATO in priznanja ruske okupacije ukrajinskih ozemelj. Finski predsednik Alexander Stubb je poudaril, da je prisotnost Donalda Trumpa ključna v mirovnem procesu za Ukrajino, saj se Rusija morda ne bo strinjala s sporazumom brez njegove vključenosti. Trump obljublja, da bo končal vojno v Ukrajini, vendar o načinu za dosego tega cilja obstaja veliko nestrinjanja, tudi znotraj Republikanske stranke.

Britanski časnik The Telegraph je objavil, da Evropa pripravlja mirovni načrt za Ukrajino, ki naj bi konkuriral ameriškemu. Načrt vsebuje 24 točk, ki jih bodo evropski predstavniki predlagali ZDA med pogovori v Ženevi. Evropski načrt naj bi bil pripravljen pred ameriškim in naj bi dovoljeval prihod tujih enot v Ukrajino. Ameriški načrt je že sprožil negativne odzive v Kijevu, med voditelji držav članic EU in v javnosti.

V Švici so potekali intenzivni pogovori o mirovnem načrtu za Ukrajino, pri čemer je ameriško-ruski predlog vseboval 28 točk. Ameriška stran se je v Ženevi pogovarjala z ukrajinsko stranjo. Ameriški mirovni načrt za Ukrajino je sprožil različne odzive, Putin pa je z njim zadovoljen.

Brazilski predsednik Lula da Silva je med udeležbo na srečanju G20 v Južni Afriki napovedal, da bo trgovinski sporazum med Evropsko unijo in Mercosurjem podpisan 20. decembra v Braziliji. Sporazum naj bi ustvaril največjo cono proste trgovine na svetu. Podpis ne bo potekal v Paragvaju zaradi usklajevanja mednarodnih organizacij.

Delegacija Hamasa se je sestala z egiptovskim obveščevalnim šefom v Kairu in izrazila zaskrbljenost zaradi domnevnih izraelskih kršitev dogovora o prekinitvi ognja v Gazi. Obtožujejo Izrael, da ogroža premirje. Medtem je izraelska vojska zaradi pritiska javnosti začela kaznovati visoke častnike zaradi napak pri preprečevanju napadov Hamasa oktobra 2023.

V Ženevi so se sestali visoki predstavniki Ukrajine, ZDA in Evropske unije, da bi razpravljali o možnostih za končanje vojne v Ukrajini. Po pogovorih o ameriško-ruskem mirovnem načrtu v 28 točkah sta ameriška in ukrajinska delegacija izrazili previdni optimizem in napovedali nadaljevanje intenzivnih diplomatskih aktivnosti. Ameriški državni sekretar Marco Rubio je pogovore označil za "najproduktivnejše in najpomembnejše" doslej.

Pomočnik ruskega predsednika je izjavil, da so evropski protinavrh k ameriškemu mirovnemu načrtu za Ukrajino nekonstruktivni in za Rusijo ne bodo delovali. Zelenski je izjavil, da je glavna ovira za mirovni sporazum, ki ga spodbujajo ZDA, ta, da Putin želi pravno priznanje ozemlja, ki ga je ukradel. Putin je o ameriškem mirovnem načrtu govoril tudi s turškim predsednikom Erdoğanom.

Po poročanju Reutersa evropski mirovni protipredlog za Ukrajino vključuje varnostna jamstva ZDA, ki so podobna tistim iz 5. člena pogodbe NATO. Ta določa, da se napad na eno članico šteje za napad na vse. Predlog naj bi tudi zagotavljal, da NATO v mirnem obdobju ne bo imel vojske v Ukrajini.

Evropska unija je zavrnila mirovni načrt za Ukrajino, ki ga je predlagala "evrotrojka" (Nemčija, Francija, Velika Britanija), in ga označila za neaktualnega. Po mnenju strokovnjakov naj bi Evropa s tem poskušala pridobiti čas, zato so predstavniki EU in Britanije razvili nasprotni načrt za ukrajinsko rešitev, ki predlaga teritorialna pogajanja.

Moussa Diop, predsednik gibanja AG/Jotna in nekdanji član koalicije Benno Bokk Yakar, se je uradno pridružil koaliciji Diomaye Président. Ta pridobitev je pomembna okrepitev za koalicijo v Senegalu in poudarja njeno privlačnost med izkušenimi političnimi osebnostmi. Aminata Touré je imela ključno vlogo pri prepričevanju Diopa, da se pridruži koaliciji, kar dodatno krepi njeno pozicijo pred prihajajočimi volitvami.

ZDA in Ukrajina sta sporočili, da sta dosegli napredek v pogovorih o mirovnem načrtu za končanje vojne z Rusijo. Obe strani sta se strinjali, da bosta nadaljevali z delom na načrtu, pri čemer sta poudarili, da mora morebitni mirovni sporazum v celoti spoštovati suverenost Ukrajine. Kijev si prizadeva za spremembe v predlogu, medtem ko Evropa pritiska, da bi oblikovala končni predlog.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je izjavil, da ima Rusija pravico soodločati pri oblikovanju mirovnega načrta za Ukrajino. Poudaril je, da so ZDA prejele pomembne informacije od Rusije glede ključnih vprašanj za rešitev konflikta in da je potrebno z Rusijo opraviti obsežno delo v okviru urejanja konflikta.

Predsednik Evropskega sveta António Costa je v Johannesburgu opozoril, da uporaba izvoznih omejitev v dobavnih verigah kot "orožja" nasprotuje vsaki zahtevi po odprti in pošteni trgovini ter obrambi multilateralnega sistema. Poudaril je, da kritični minerali predstavljajo izjemno priložnost za afriške države.